Stara cerkev v Spodnjih Dupljah je nekoč stala na malo vzvišeni legi tik pod Udin borštom. Danes je blizu tistega mesta znamenje s prelepim Kristusom na razpelu. Domačini se ustavijo ob znamenju in postojijo. Stare cerkve že davno ni več.Spadala je pod župnijo v Križah. Leta 1789 so sezidali novo cerkev. Dupljanski graščak Bernard Pleterski je odstopil zanjo zemljišče, ki je zadostovalo za cerkev, pokopališče in župnišče. Za vse to je zahteval le, da se enkrat na leto zanj in za njegove sorodnike bere maša.

Dupljanska cerkev je bila le nekaj let samostojna, leta 1811 so Francozi ukinili dupljansko lokalijo. Cerkev je postala spet samostojna leta 1832, dokončno pa 1876.

Cerkvena ladja je dolga 20 in široka 7,7 metrov. Vhod je narejen skozi zvonik. Notranjost cerkve je zelo preprosta, enoladijska s polkrožno apsido. Cerkev nima stranskih kapel, zato sta stranska oltarja na mestih, kjer ladja ovalno prehaja v apsido. Notranjščina cerkve je zelo prijetna, topla in domača. Cerkev ne premore bogatih baročnih poslikav. Tudi ostala oprema cerkve je iz kasnejšega časa.

V cerkvi so trije oltarji. Glavni oltar je posvečen sv.Vidu. Izdelal ga je domačin Janez Gosar, podobar in rezbar, leta 1874. Vsebuje baročne in neoklasicistične elemente, kar je značilno za 19.stoletje. Oltar je lesen, mestoma pozlačen in marmoriran. Na mogočnem podnožju stoji oltar, v katerega je vključen tudi tabernakelj, ki zavzema dominantno mesto.

V osrednji oltarni niši stoji kip cerkvenega zavetnika sv.Vida na nebeškem tronu. Odet je v zlata oblačila, nad njim se boči nebo, s katerega se spuščajo angeli. Svetnik drži v roki knjigo. Upodobljen ni v trenutku mučeništva, ampak kot idealni svetniški lik.Oba stranska oltarja sta delo drugega domačina , mizarja in podobarja Štefana Čadeža. Oltar na levi je posvečen Materi božji z Jezusom v naročju. Tu sta še kipa sv.Magdalene in Janeza Kerstnika. Desni oltar je oltar sv.Martina. Poleg njega sta upodobljena tudi znamenita apostola sv.Peter in sv.Pavel.
Prižnica je delo pozlačevalca in podobarja Gotzl iz Kranja, ki izhaja iz Layerjeve šole. Tudi križev pot v cerkvi naj bi bil delo učencev Leopolda Layerja. Gradbeniki in opremljevalci cerkve sv.Vida v Dupljah so se verjetno vsaj delno zgledovali po petdeset let starejši cerkvi sv.Petra v Naklem. Z baročno tradicijo so ustvarili prijeten prostor, ki kar vabi k obisku.